Kulina izjava ob »Festivalu brez meja za vse«
Selitve so stalnica razvoja človeštva. Predniki naše vrste so v razmeroma kratkem času poselili ves planet. Premiki prebivalstva so bili enako dinamični pred tisočletji, kot so danes, le nekoliko počasnejši, ljudi pa tudi ni bilo nekaj Pozabljamo, da naši predniki niso bili tukaj od vekomaj. Ta prostor so ljudje naseljevali v številnih valovih in iz teh krajev odhajali na vse konce sveta. Zato bi morali biti pripravljeni na izzive migracij sedanjosti in prihodnosti, ko se Slovenija, kot članica Evropske unije, ne bo mogla izolirati od dogajanja po svetu.
Ker smo v zadnjih tednih začutili neverjeten strah pred prihodom tujcev, se kot antropologi, ki skušamo razumeti različne načine življenja po svetu, moramo odzvati. Strah pred prišleki je razumljiv, ni pa nujno potreben. Vsaj ne onkraj običajne previdnosti, s katero se soočamo v vsakdanjem življenju.
Opažamo, da je izjemen strah pred prav določenimi tujci, mlajšimi moškimi iz muslimanskih dežel, še posebej močan. Strah pred mladimi moškimi je vsaj deloma razumljiv v družbi, ki se nezadržno stara, strah pred muslimani in muslimankami pa odseva neverjetno zakoreninjene predstave o sovragih, ki so napadali deželo pred stoletji. Neposreden spomin na t. i. turške vdore je hitro zbledel, nadomestila pa ga je pripoved, tako ljudska kot uradna, zgodovinopisna.
A to ni naša sedanjost. Slovenija se ne bo mogla izogniti ne beguncem, ki bežijo pred vojno, ne priseljencem, ki iščejo boljše življenje. Enako kot se ne bo mogla izogniti izseljevanju njenih prebivalcev, ki iščejo svojo priložnost v tujini.
Zato ugotavljamo naslednje:
1. Največji trenutni problem se kaže v nepoznavanju kulture in načina
življenja prebežnikov, ne le njihove vere.
2. Drugi in širši problem je v latentnem rasizmu slovenskega prebivalstva, ki izhaja iz pomanjkljivega poučevanja o človeku, človeštvu, družbah in kulturah, vse od osnovne šole navzgor, s posebej zaskrbljujočo brezbrižnostjo do razumevanja družbenih odnosov in struktur pri t. i. naravoslovni in tehnični inteligenci.
3. Zadnji problem, ki ga opažamo kot akutnega, je ignoriranje antropologije v osnovnih in srednjih šolah, kar v sodobnem svetu, prežetem z medkulturnimi stiki, že v izhodišču pomeni neuspeh pri vzpostavljanju zdrave družbe.
1. Od odločevalcev o učnih vsebinah, da temeljno znanje, ki ga zahteva osnovnošolsko izobraževanje, posodobijo in preprečijo nadaljnjo škodo.
2. Med srednješolske predmete je potrebno nemudoma vključiti tudi temelje poznavanja in razumevanja svetovnih kultur in načinov življenja, torej antropologijo.
3. Od države zahtevamo, da nameni več sredstev za medkulturne raziskave in razvoj doslej zapostavljenih delov družboslovja.
Zavedati se moramo, da smo Slovenci tudi Evropejci, Evropejci pa smo prej ali slej samo ljudje. Enako kot Arabci, ki se morda ravno tako najprej vidijo kot Palestinci, Sirci ali Iračani, prej ali slej pa so samo ljudje. In kot ljudje imamo bistveno več skupnega, kot je med nami razlik.
Združenje KULA: Slovensko etnološko in antropološko združenje
