{"id":584,"date":"2015-10-08T16:11:18","date_gmt":"2015-10-08T16:11:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kula.si\/?p=584"},"modified":"2015-10-18T08:02:21","modified_gmt":"2015-10-18T08:02:21","slug":"kako-misliti-sodobne-migracije-oddelek-eika-sreda-14-10-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kula.si\/?p=584","title":{"rendered":"Posvet: Kako misliti sodobne migracije?"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
Oddelek EIKA, Zaveti\u0161ka 5, sreda 14.10.2015<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

V sedanji situaciji, ko ve\u010dje \u0161tevilo migrantov\/beguncev prihaja v evropske dr\u017eave preko balkanske poti, \u010dutimo potrebo, da \u0161ir\u0161i javnosti predstavimo svoje izku\u0161nje, ugotovitve, poglede. \u010ceprav se z mno\u017ei\u010dnim prihodom migrantov\/beguncev mediteranske dr\u017eave soo\u010dajo \u017ee desetletje, se ta situacija v Sloveniji pogosto predstavlja kot nepri\u010dakovana novost, kot \u00bbkriza\u00ab, ki ima zna\u010dilnosti naravne katastrofe. V nasprotju z varnostnimi diskurzi, ki temeljijo na predstavljanju migrantov\/beguncev kot gro\u017enje ali kot bremena, \u017eelimo postaviti migracijska gibanja v \u0161ir\u0161o perspektivo: pokazati na situacijo v regijah, iz katerih prihajajo, na izku\u0161nje poti v Evropo ter tako na prakse vklju\u010devanja kot na sisteme izklju\u010devanja, ki \u010dakajo migrante\/begunce v dr\u017eavah prihoda.<\/span><\/span><\/p>\n

Program posveta:<\/p>\n

9.00 \u2013 9.30
\nred. prof. dr. Bojan Baskar: Uvodne misli \u2013 Je to sploh kak\u0161na globalizacija?<\/p>\n

9.30 \u2013 10.00
\ndoc. dr. Bo\u0161tjan Kravanja: O antropolo\u0161kem preu\u010devanju Bli\u017enjega vzhoda<\/p>\n

10.00 \u2013 10.30<\/p>\n

doc. dr. Peter Simoni\u010d: Politi\u010dna ekologija sirske vojne<\/p>\n

10.30 \u2013 11.00<\/p>\n

dr. Maja Lamberger Khatib: Arabska skupnost v Sloveniji<\/p>\n

Odmor 11.00 \u2013 11.30<\/p>\n

11.30 \u2013 12.00<\/p>\n

doc. dr. Alenka Bartulovi\u0107 in doc. dr. Miha Kozorog: Glasba beguncev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji \u2013 lekcije za prihodnost<\/p>\n

12.00 \u2013 12.30<\/p>\n

Janja Brodar, univ. dipl. in\u017e. arh, Toma\u017e Kri\u0161tof, univ. dipl. in\u017e. arh in red. prof. dr. Rajko Mur\u0161i\u010d: Humanitarna arhitektura \u2013 vizija integracije beguncev v slovenski prostor<\/p>\n

12.30 \u2013 13.00<\/p>\n

doc. dr. Ur\u0161ula Lipovec \u010cebron in doc. dr. Jelka Zorn: Avtonomija in nadzor migracij v evropskih \u00bbtamponskih conah\u00ab \u2013 primer Slovenije in Srbije<\/p>\n

13.00 – 13.30<\/p>\n

doc. dr. Sarah Luna\u010dek, Ur\u0161ka Martun: Raziskovanje z migranti in begunci \u2013 poro\u010dilo z meja<\/p>\n

13.30 \u2013 14.00<\/p>\n

Zaklju\u010dna diskusija<\/p>\n

Obse\u017enej\u0161i opis sre\u010danja in predavanj
\nAntropologi in antropologinje, etnologinje in etnologi \u017ee ve\u010d desetletij spremljamo, raziskujemo in pi\u0161emo o migracijah. V 90. letih prej\u0161njega stoletja smo opozarjali na problemati\u010dnost begunske politike v Sloveniji ter nara\u0161\u010dajo\u010do ksenofobijo, ki je vodila v
\nzaprtje slovenske meje za tiso\u010de beguncev, ki so prihajali iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Od za\u010detka novega tiso\u010dletja smo v raziskavah med prosilci za azil in
\nnedokumentiranimi migranti izpostavljali posledice mehanizmov izklju\u010devanja, ki vodijo
\nevropsko migracijsko politiko ter silijo mno\u017eice migrantov v ilegalizacijo. Vseskozi pa smo
\nkriti\u010dno spremljali dogajanje na obmo\u010djih (afri\u0161kih, bli\u017enjevzhodnih, azijskih), s katerih prihajajo migranti\/begunci v Evropo, tudi v Slovenijo.<\/p>\n

9.00 \u2013 9.30
\nred. prof. dr. Bojan Baskar: Uvodne misli \u2013 Je to sploh kak\u0161na globalizacija?
\nUvodne misli bodo namenjene skiciranju \u0161ir\u0161ega okvira preu\u010devanj migracijskih in (domnevnih) globalizacijskih procesov v sedanjosti in preteklosti.<\/p>\n

9.30 \u2013 10.00
\ndoc. dr. Bo\u0161tjan Kravanja: O antropolo\u0161kem preu\u010devanju Bli\u017enjega vzhoda<\/p>\n

Predstavil bom nekaj vsebin, ki zadevajo razvoj antropolo\u0161kega znanja o Bli\u017enjem vzhodu (in Magrebu) od 60-ih let naprej. Od prvotnih raziskav \u00bbkulturnih posebnosti\u00ab manj\u0161in in dru\u017ebenih institucij (npr. poro\u010dne strategije, pastirski nomadizem, religijska in spolna pripadnost) do kasnej\u0161ih \u0161tudij interakcije in kozmopolitstva, translokalnih omre\u017eij, razli\u010dnih medsebojno prekrivajo\u010dih se lojalnosti in identitet. S predavanjem bi rad pokazal, kako so etnografske raziskave na\u010dina \u017eivljenja v tej regiji nadgradile antropolo\u0161ke koncepcije skupnosti in nasploh mo\u010dno vplivale na razvoj etnografske metodologije. Bli\u017enji vzhod je bil s svojimi razli\u010dnimi medsebojno neodvisnimi pisnimi tradicijami, ekspresivnimi praksami, z \u017eivljenjem v mestih in v kompleksnih skupnostih preve\u010d zapleten za klasi\u010dno \u00bbetnografijo zaprtih skupnosti\u00ab. Antropologi so prav na teh terenih razvili nove pristope kot so npr. biografska metoda, etnografija jezika (oz. govora ali izrazne kulture), etnografija translokalnih omre\u017eij in institucij, urbanih verskih praks in relacij, lo\u010dnic ipd.<\/p>\n

10.00 \u2013 10.30
\ndoc. dr. Peter Simoni\u010d: Politi\u010dna ekologija sirske vojne
\nSirija le\u017ei na obmo\u010dju nekdanjih primarnih bli\u017enjevzhodnih dr\u017eav, ki so temeljila na intenziviranju kmetijstva in na namakalnimi sistemi. Nekateri raziskovalci so prepri\u010dani, da je podoba tega dela sveta bleda senca njegove nekdanje vegetacijske pestrosti in \u017eivljenjskih mo\u017enosti. \u0160tevilni spopadi v zadnjem stoletju naj bi bili vsaj deloma povezani tudi z vse bolj omejenim dostopom do vode.
\nNa predavanju bomo pregledali nekatere vidike razmerja med okolijskimi danostmi in politi\u010dno-gospodarskimi odzivi nanje, med drugim tudi zadnjo vojno in vpliv na begunski tok v Evropo.<\/p>\n

10.30 \u2013 11.00
\ndr. Maja Lamberger Khatib: Arabska skupnost v Sloveniji
\nV prispevku bom predstavila arabsko skupnost v Sloveniji in se osredoto\u010dila na dru\u017ebene odnose, ki se odra\u017eajo pri integraciji in v kulturnih spremembah pri posameznikih iz arabske skupnosti. V Slovenijo so pri\u0161li v dveh histori\u010dnih obdobjih (v \u010dasu Jugoslavije kot \u0161tudentje in po osamosvojitvi Slovenije ve\u010dina zaradi zdru\u017eitve dru\u017eine).<\/p>\n

Praviloma so v Slovenijo prihajali mo\u0161ki, \u017eenske so bile le redke predstavnice \u0161tudentov, ki so si v Sloveniji ustvarili kulturno \u00bbme\u0161ane dru\u017eine\u00ab. Pojasnila bom razlike prvega in drugega histori\u010dnega obdobja, saj so dru\u017ebenopoliti\u010dne razmere vplivale tudi na dojemanje migrantov. Za prebivalce arabskih dr\u017eav je to vsekakor pomemben podatek, saj niso ve\u010d spadali v kategorijo \u00bbprijateljskih\u00ab, \u00bbdobrodo\u0161lih\u00ab, temve\u010d v kategorijo \u00bbrizi\u010dnih\u00ab. To spremeni tudi ob\u010dutek sprejetosti migrantov v ve\u010dinsko dru\u017ebo. Zaradi ve\u010dje zaprtosti priseljevanja iz t.i. rizi\u010dnih dr\u017eav ali tretjih dr\u017eav se je migracija omejila le \u0161e na prihode posameznikov iz arabskih dr\u017eav, ki so migrirali zaradi sorodstvenih navezav ali osebnih motivov. . Na predavanju bom izpostavila tudi vpra\u0161anje dvojnih dr\u017eavljanstev, ob\u010dutka dvojne pripadnosti in ob\u010dutka vmesnosti, o katerih so spregovorili v Sloveniji \u017eive\u010di Arabci.<\/p>\n

11.00 \u2013 11.30
\nOdmor<\/p>\n

11.30 \u2013 12.00
\ndoc. dr. Alenka Bartulovi\u0107 in doc. dr. Miha Kozorog: Glasba beguncev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji \u2013 lekcije za prihodnost<\/p>\n

Prispevek analizira ustvarjalnost, zlasti glasbeno ustvarjalnost med mladimi begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so svoj novi (za\u010dasni) dom v devetdesetih letih na\u0161li v Sloveniji. V ospredju zanimanja so najvidnej\u0161e begunske glasbene skupine, ki so delovale v razli\u010dnih krajih po Sloveniji. Analiza razkriva, kak\u0161ne so bile spodbude in ovire za njihovo ustvarjanje v slovenskem prostoru. Posebna pozornost je namenjena kritiki aplikativne etnomuzikologije, ki je sicer prispevala k opolnomo\u010denju beguncev, vendar pogosto skozi prakse esencializacije in pripisa glasbenih tradicij, v tem primeru zlasti sevdalinke kot tradicionalne glasbene dedi\u0161\u010dine bosansko-hercegovskega prostora. Skozi kriti\u010dno refleksijo glasbene aktivnosti prispevek osvetli ambivalentne u\u010dinke slovenske migracijske politike v prvih letih dr\u017eavne samostojnosti in poka\u017ee na specifi\u010dnosti bosansko-hercegovske begunske izku\u0161nje, ki vendar ponuja tudi pomembne lekcije v soo\u010danju z novimi migracijskimi tokovi.<\/p>\n

12.00 \u2013 12.30
\nJanja Brodar, univ. dipl. in\u017e. arh, Toma\u017e Kri\u0161tof, univ. dipl. in\u017e. arh in red. prof. dr. Rajko Mur\u0161i\u010d: Humanitarna arhitektura \u2013 vizija integracije beguncev v slovenski prostor
\nArhitekt Toma\u017e Kri\u0161tof se je odzval na nate\u010daj revije Outsider in k sodelovanju povabil antropologa Rajka Mur\u0161i\u010da in ilustratorko ter arhitektko Janjo Brodar. Nastala je zasnova prostorskega na\u010drtovanja poselitve beguncev, usmerjena v bli\u017enjo prihodnost.
\nArhitekturno izhodi\u0161\u010de razmi\u0161ljanja je bilo, da naj bi za za\u010dasne namestitve preuredili obstoje\u010de gradbene jame in tam zgradili za\u010dasna bivali\u0161\u010da. Ker pa se za\u010dasne re\u0161itve vse prepogosto sprevr\u017eejo v trajne, smo se odlo\u010dili predstaviti projekt integracije beguncev v obstoje\u010di prostor v Sloveniji z na\u010drtovanimi manj\u0161imi modifikaciji tako javnega kot zasebnega prostora, obenem pa smo predlagali lokacijo za morebitno gradnjo namensko za\u010dasnega (pre)bivali\u0161\u010da na gradbi\u0161\u010du Emonika.
\nRezultat je premislek integralne vklju\u010ditve beguncev v slovensko dru\u017ebo na ravni vsakdanjega \u017eivljenja, tako intimnega kot zasebnega in javnega. Zasnova ponuja premislek, ki upo\u0161teva predvidene potrebe in \u017eelje prebe\u017enikov, pri\u010dakovanja ve\u010dinskega okolja in dru\u017ebe. Zasnova posebej poudarja souporabo skupnih javnih prostorov, kot so na primer nogometna igri\u0161\u010da, otro\u0161ka igri\u0161\u010da in igrala, ter obstoje\u010dih tr\u017enic in gostinskih objektov, ki zgolj raz\u0161irjajo svojo ponudbo.
\nKlju\u010dna pri tem je zasnova mehke integracije beguncev v prostor, ki vklju\u010duje mo\u017enosti njihovega izra\u017eanja druga\u010dnosti in hkratnega sobivanja ter sodelovanja z obstoje\u010dim lokalnim prebivalstvom.<\/p>\n

12.30 \u2013 13.00
\ndoc. dr. Ur\u0161ula Lipovec \u010cebron in doc. dr. Jelka Zorn: Avtonomija in nadzor migracij v evropskih \u00bbtamponskih conah\u00ab \u2013 primer Slovenije in Srbije
\nDva klju\u010dna koncepta s pomo\u010djo katerih mislimo sodobne migracije sta nadzor nad priseljevanjem in avtonomija migracij, pri \u010demer je pomembno izpostaviti, da je v praksi prvi odgovor na drugega in ne obratno. Koncept avtonomije migracij omogo\u010da razumeti begunce\/begunke in migrante\/migrantke onstran viktimizacije in varnostnega diskurza.
\nNadzor nad migracijami bo raz\u010dlenjen na osnovi normaliziranih diskurzov o migrantih\/beguncih (lo\u010devanje beguncev in ekonomskih migrantov, diskurz \u017ertve, zloraba azila) ter zna\u010dilnih ukrepov (zapiranje \u00bbnelegalnih\u00ab migrantov in eksternalizacija evropskih meja).
\nKlju\u010dni argument je, da v praksi nadzor nad priseljevanjem blokira \u2013 ne le avtonomijo migracij \u2013 temve\u010d tudi sistem mednarodne za\u0161\u010dite. Omenjeni koncepti in prakse se odslikavajo v eksternaliziranih evropskih mejah \u2013 \u00bbtamponskih conah\u00ab \u2013 ki naj bi prevzele evropski sistem mednarodne za\u0161\u010dite ter varovale EU pred migracijami.
\nNa osnovi nedavnih dogodkov, ko so migranti\/begunci mno\u017ei\u010dno razkrili vso absurdnost sedanje migracijske politike in si izborili koridor preko nacionalnih meja, bomo na prakse v \u00bbtamponskih conah\u00ab pogledali s perspektive avtonomije migracij, torej tudi onstran zatiranja in neu\u010dinkovitega sistema za\u0161\u010dite.<\/p>\n

13.00 – 13.30
\ndoc. dr. Sarah Luna\u010dek, Ur\u0161ka Martun: Raziskovanje z migranti in begunci \u2013 poro\u010dilo z meja
\n\u010cetudi migranti prihajajo v EU preko Mediterana \u017ee ve\u010d kot desetletje, je pozornost javnosti v Sloveniji postala bistveno opaznej\u0161a \u0161ele ob ve\u010dji intenzivnosti in \u0161tevil\u010dnosti gibanja na t.i. balkanski poti. Medtem ko politika EU \u0161e vedno temelji na pove\u010danju nadzora meja, eksternalizaciji zapiranja migrantov v tabori\u0161\u010da in segregaciji na razli\u010dne kategorije ne-dr\u017eavljanov, je gibanju migrantk in beguncev uspelo izboriti nekak\u0161en ‘koridor’ od Gr\u010dije do \u017eelenih destinacij. Vendar ta koridor \u0161e vedno ni varen, saj nad njim visi gro\u017enja zaprtja meja, stalno spreminjanje prehodov in \u010dakaje na registracije in prehod v nehumanih razmerah.
\nKaj ta situacija pomeni za vklju\u010denost antropologov in antropologinj v dejanskost terena in za etnografsko raziskovanje? Ko smo na terenu soo\u010deni na eni strani z \u017ei\u010dnato ograjo in policijskim kordonom ter na drugi strani z migranti in migrantkami, begunci in begunkami (z mo\u0161kimi, \u017eenskami, dru\u017einami, in otroci, tudi dojen\u010dki), se ne moremo izogniti temu, da se postavimo na stran gibanja migrantov in migrantk. V takih razmerah se zdi klju\u010dno militantno raziskovanje, se pravi raziskovanje, kjer obenem sodelujemo kot solidarni posamezniki in posameznice, kot deli neformalnih skupin in z vsemi mo\u010dmi podpiramo projekt migrantov, ki zahteva svobodo gibanja in odprte meje. V taki situaciji se ni mogo\u010de izogniti mo\u010dnim \u010dustvom. \u010cetudi bova podali \u0161e precej \u00bbsurova\u00ab poro\u010dila o sami situaciji, bi \u017eeleli v refleksiji predstaviti nujno ume\u0161\u010denost raziskovalk in raziskovalcev ter zarisati prve analize, ki izhajajo iz takega terena.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oddelek EIKA, Zaveti\u0161ka 5, sreda 14.10.2015 V sedanji situaciji, ko ve\u010dje \u0161tevilo migrantov\/beguncev prihaja v evropske dr\u017eave preko balkanske poti, \u010dutimo potrebo, da \u0161ir\u0161i javnosti<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":585,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-584","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-arhiv","two-columns"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=584"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/584\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":588,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/584\/revisions\/588"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/585"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}