{"id":1608,"date":"2023-05-25T22:16:24","date_gmt":"2023-05-25T22:16:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kula.si\/?p=1608"},"modified":"2023-10-11T21:16:47","modified_gmt":"2023-10-11T21:16:47","slug":"slovensko-govoreca-manjsina-na-avstrijskem-koroskem-po-sledeh-zatiranja-in-upora-pogled-mladih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kula.si\/?p=1608","title":{"rendered":"Slovensko govore\u010da manj\u0161ina na avstrijskem Koro\u0161kem:  Po sledeh zatiranja in upora \u2013 pogled mladih"},"content":{"rendered":"\n

Posvet sta s pozdravnim nagovorom otvorila predsednik Slovenskega etnolo\u0161kega in antropolo\u0161kega dru\u0161tva KULA dr. Bla\u017e Baji\u010d<\/strong> in David Muster<\/strong>, predstavnik \u0161tudentske sekcije KULAktiv.

1. Pregon Koro\u0161kih Slovenk_cev 1942<\/strong>

Simon Urban, David Ressmann in Isabella Burtscher iz Kluba slovenskih \u0161tudentk* \u0161tudentov<\/strong> na Dunaju so nam predstavili svoj raziskovalni projekt pod mentorstvom dr. Oliverja Rathkolba, v katerem so se posvetili temi deportacije koro\u0161kih Slovenk_cev v delovna tabori\u0161\u010da leta 1942. Za namene projekta so posneli \u0161e podkast. Nekaj izsekov pri\u010devanj pri\u010d \u010dasa iz podkasta so predstavili tudi na posvetu. Izpostavili so, kako pomembno je obravnavati (zamol\u010dano) zgodovino slovensko govore\u010de manj\u0161ine na Koro\u0161kem in o njej tudi odkrito govoriti.

Kriti\u010dno so opisali avstrijsko vlogo v \u010dasu nacionalsocializma, saj se ima Avstrija za \u017ertev zavojevalca, \u010deprav je prej obratno, Avstrija je aktivno sodelovala in prispevala h gradnji Tretjega rajha. V \u010dasu nacionalsocializma so gestapovci deportirali 227 slovensko govore\u010dih dru\u017ein, kar je \u0161telo ve\u010d kot 1000 oseb, ta na\u010drten izgon Slovenk_cev s koro\u0161kega obmo\u010dja so nacisti_ke poimenovali Akcija K. Deportacije so mnoge Slovenke_ce spodbudile, da so se pridru\u017eili partizanskemu gibanju. Ko so se po vojni izgnane dru\u017eine vrnile iz tabori\u0161\u010d, jih je pri\u010dakala grozna podoba lastnih doma\u010dij, kmetije so bile izropane ali imele nove lastnike, ve\u010dinsko enojezi\u010dno prebivalstvo pa jim je \u0161e vedno onemogo\u010dalo organizirane akcije in dogodke. Ni\u010d \u010dudnega, saj se avstrijsko prebivalstvo ni soo\u010dilo s svojo vlogo v drugi svetovni vojni, in sicer zato , ker se Avstrija, kot omenjeno, vidi kot \u017ertev an\u0161lusa, nekateri, ki so bili v \u010dasu nacionalsocializma na odgovornih polo\u017eajih, so se izognili kazni in nadaljevali na pomembnih funkcijah v drugi avstrijski republiki. Danes komemoracija in zakrivanje krivic nacistov_k, izkrivljanje zgodovinske vloge partizanov_k ter igranje vloge \u017ertve \u0161e vedno ostajajo.

Opisali so nam zgodovinske okoli\u0161\u010dine in dogodke, v katerih se je polo\u017eaj Slovencev_k v Avstriji zaostroval. Med tak\u0161ne dogodke sodijo plebiscit za pridru\u017eitev avstrijski republiki leta 1920, proces vzpona avstrofa\u0161izma in asimilacijske politike, an\u0161lus Avstrije k Tretjemu rajhu, pregon Slovencev_k v tabori\u0161\u010da. Vse oblike zatiranja Slovencev_k so temeljile na na\u010delih etni\u010dnega nacionalizma. Kljub dolgemu obdobju krivic, zatiranja in ubojev avstrijska vlada in koro\u0161ka de\u017eelna vlada kasneje nista popravili polo\u017eaja manj\u0161ine, ne uspeli olaj\u0161ati krivic prizadetim ali izpolniti obljube manj\u0161ini navkljub zavezujo\u010di avstrijski dr\u017eavni pogodbi. 10. oktober pa se na Koro\u0161kem \u0161e zmeraj obele\u017euje kot zmago nem\u0161tva proti jugoslovanskemu agresorju.<\/p>\n\n\n\n

Govorci_ke sku\u0161ajo osvetliti obdobje ponem\u010devanja in izgona ter nacizma v odnosu do manj\u0161ine, zato nadaljujejo z raziskavo in i\u0161\u010dejo informacije o deportiranih. Bistveno jim je ohraniti zavedanje o zgodovinskem dogajanju in hkrati upo\u0161tevati \u0161ir\u0161e kontekste, ki so vplivali na procese.<\/p>\n\n\n\n

Predstavitev na voljo na povezavi Predstavitev Pregon koro\u0161kih Slovenk_cev<\/a><\/p>\n\n\n\n

2. Od ortstafel\u0161turma do demonstracij proti usta\u0161em \u2013 aktivisti\u010dni boji manj\u0161ine na Koro\u0161kem<\/strong>

Dorian Kri\u0161tof<\/strong> je aktivist in novinar na radiu Agora 105,5. Govoril je o travmati\u010dnih izku\u0161njah manj\u0161ine, ki so posledica dolgotrajne ponem\u010devalne politike in diskriminacije s strani ve\u010dinskega prebivalstva. Izpostavil je akcijo ortsafel\u0161turm, ki je slovensko govore\u010do manj\u0161ino retravmatizirala, nato pa nadaljeval z oblastjo de\u017eelnega glavarja Haiderja. Haider je bil nastrojen proti slovensko govore\u010di manj\u0161ini, jo uporabil kot gre\u0161nega kozla oz. kot konstrukcijo Drugega za mobilizacijo nem\u0161ko govore\u010dih Koro\u0161cev_ic za lastne politi\u010dne cilje in se na vsak na\u010din hotel izogniti zavezujo\u010di postavitvi dvojezi\u010dnih tabel. Dvojezi\u010dne table postanejo simbol za boj med slovensko govore\u010do manj\u0161ino in koro\u0161kimi nacionalisti_kami.

Danes je v avstrijski zvezni ustavi uporaba nacisti\u010dnega simbolizma v javnosti prepovedana, zato so na \u0160entjur\u0161ki gori in Libu\u0161kem polju, kjer so se sre\u010devali nacisti_ke in usta\u0161i_inje, kot mladi aktivisti_ke prikrito fotografirali dogajanje in simbole, da tovrstna sre\u010danja prepre\u010dijo. Zbiranja fa\u0161istov_k pa so obi\u010dajno spremljale antifa\u0161isti\u010dne protidemonstracije. Obe prireditvi na \u0160entjur\u0161ki gori in Libu\u0161kem polju sta danes prepovedani. Vendar govorec izpostavi, da je dru\u017eba bolj naklonjena dopu\u0161\u010danju komemoracij nacistov_k in skrajnih desni\u010darjev_k (postavlja se jim spominske table, po njih se poimenuje ulice), na drugi strani pa imajo te\u017eave s postavitvijo spomenikov antifa\u0161istom_kam ali s priznavanjem pravic manj\u0161ini.

Dorian je poudaril vrednost protestiranja in organiziranja klubov ter dru\u0161tev na podro\u010dju aktivizma. Izpostavi proslave ob obletnicah koro\u0161kega plebiscita 10. oktobra, na katerih manj\u0161inske organizacije protestirajo, v ospredju so zahteve po izpolnjevanju pravic 7. \u010dlena avstrijske dr\u017eavne pogodbe. Izpostavi \u0161e druge akcije, kot je lepljenje stre\u0161ic ali poimenovanj krajev v sloven\u0161\u010dini na krajevne table, tiskajo nalepke in izdajo bro\u0161uro ob 100. obletnici koro\u0161kega plebiscita Na\u0161e vse je upor. Akcije proti enojezi\u010dnosti in poudarjanju nemoralnih zgodovinskih dejanj organizirajo tudi nekatere avstrijske skupine. Mladi so \u0161e vedno zelo aktivni in prizadevni v boju za pravice manj\u0161ine in proti sovra\u017eni dr\u017eavni politiki. \u0160e posebej pa se trudijo protestirati proti dopu\u0161\u010danju slavljenja fa\u0161izma.<\/p>\n\n\n\n

Predstavitev na voljo na povezavi Od ortstafel\u0161turma do demonstracij proti usta\u0161em \u2013 aktivisti\u010dni boji manj\u0161ine na Koro\u0161kem<\/a><\/p>\n\n\n\n

3. Evropske institucije in (mladinski) manj\u0161inski aktivizem<\/strong>

Jakob Stadler<\/strong> deluje kot aktivist v raznih \u0161tudentskih in drugih manj\u0161inskih organizacijah. Predstavil je evropske institucije, ki so pristojne za urejanje manj\u0161inskih pravic, demokrati\u010dne procese v ustanovah, probleme manj\u0161inskega aktivizma in delovanje mladine v manj\u0161inskih strukturah. Vse je tudi kriti\u010dno ovrednotil.

Evropska unija in Svet EU sta krovni instituciji. K prvi spada MSPI (Minority Safe-pack Initiative), ki se je na primer ve\u010d let trudil zbirati podpise za referendum za dodelitev ve\u010d pravic evropskim manj\u0161inam. K Svetu EU spada organizacija FUEN (Federal Union of European Nationalities), katere najve\u010dji projekt je Evropijada \u2013 nogometno prvenstvo manj\u0161in. Jakob se je najve\u010d ukvarjal z organizacijo YEN (Youth of European Nationalities), ki pa ima tako kot FUEN te\u017eave z iskanjem skupnih re\u0161itev za politi\u010dne problematike. Delajo predvsem na podro\u010dju priznanja manj\u0161in v Avstriji in drugod, dostopnega dvojezi\u010dnega \u0161olstva, dvojezi\u010dne medijske pokritosti ipd. Za manko vsega na\u0161tetega je seveda krivo aktivno delovanje politike proti manj\u0161inam in posledi\u010dno pomanjkanje financ. YEN se posve\u010da vpra\u0161anjem identitete, neformalnim te\u010dajem in specifi\u010dnim mladinskim problemom, kot je izseljevanje mladih iz krajev, kjer je aktivna manj\u0161ina, v kraj, kjer ni enakih pogojev za delovanje.

Dobiti glas je te\u017eek in dolg proces. EU in Svet EU sta pomembna predvsem za finance, ki so v teoriji dostopne, vendar je v praksi premalo solidarnosti do manj\u0161in in dostopnosti do vzpostavljene infrastrukture. Prijava na razpise zahteva dobro usposobljenost, teme se morajo prilagajati vnaprej zastavljenim fokusom, dolo\u010dene teme dobijo ve\u010d politi\u010dne in medijske pozornosti, liberalna politika pa nima dobro oblikovanih idej o ravnanju z manj\u0161inami. Kot govorec omeni, individualizem, ki zagovarja liberalizem, nima mesta v mo\u010dnih skupnostih in kolektivih, ki se gradijo znotraj manj\u0161in.<\/p>\n\n\n\n

Predstavitev na voljo na povezavi Evropske institucije in (mladinski) manj\u0161inski aktivizem<\/a><\/p>\n\n\n\n

Galerija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Foto: Dominik Kri\u0161tof<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Posvet sta s pozdravnim nagovorom otvorila predsednik Slovenskega etnolo\u0161kega in antropolo\u0161kega dru\u0161tva KULA dr. Bla\u017e Baji\u010d in David Muster, predstavnik \u0161tudentske sekcije KULAktiv. 1. Pregon<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":1611,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2,4,1],"tags":[19,21,98,94,96,18,104,97,92,31,103,93,36],"class_list":["post-1608","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-dogodki-konference-simpoziji","category-uncategorized","tag-antropologija","tag-blaz-bajic","tag-david-muster","tag-david-ressmann","tag-dorian-kristof","tag-etnologija","tag-isabella-burtscher","tag-jakob-stadler","tag-koroska","tag-kulaktiv","tag-simon-urban","tag-urad-vlade-rs-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu","tag-zdruzenje-kula","two-columns"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1608"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1608\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1655,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1608\/revisions\/1655"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1611"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}