{"id":1356,"date":"2021-09-23T20:11:27","date_gmt":"2021-09-23T20:11:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kula.si\/?p=1356"},"modified":"2021-10-06T18:21:41","modified_gmt":"2021-10-06T18:21:41","slug":"v-zivljenju-na-sploh-se-mi-ne-zdi-dobro-biti-prevec-resen-tudi-ce-se-tega-na-zalost-v-veliki-meri-sam-ne-drzim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kula.si\/?p=1356","title":{"rendered":"\u00bbV \u017eivljenju na sploh se mi ne zdi dobro biti preve\u010d resen, tudi \u010de se tega na \u017ealost v veliki meri sam ne dr\u017eim.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n<p>Mateja sem spoznal na faksu. \u0160e vedno imam v (sicer zelo spominsko luknji\u010dasti) glavi sliko, ko sva pred enim od stebrov avle na filo faksu za\u010dela svoj prvi pogovor. Od takrat sva bila kot rit in srajca. \u017duranje, turna smuka, kasneje tudi kajak na divjih vodah, potovanja in \u0161e \u0161tevilne stvari, ki sicer preredko razveseljujejo \u010dlove\u0161ko vrsto, so naju dru\u017eile in veselile vse do Matejevega prehitrega odhoda februarja letos. No, bila sva tudi so\u0161olca na geografiji, tako naju je dru\u017eilo tudi sicer zelo ob\u010dasno u\u010denje, obvezne terenske vaje, izposojanje sicer zelo redkih zapiskov, saj sva veliko raje kot v predavalnicah svoja \u0161tudentska leta zapravljala na sve\u017eem zraku in zakajenih beznicah (kar je br\u017ekone imelo pozitiven vpliv vsaj na Matejev univerzitetni uspeh, npr. za diplomsko delo s podro\u010dja geografije obmejnosti je prejel Pre\u0161ernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Matej je \u0161tudiral \u0161e filozofijo, jaz pa etnologijo in kulturno antropologijo. In kot se \u017eivljenje rado pozabava, je Matej po diplomskem \u0161tudiju zagazil v antropolo\u0161ke vode (na ISH \u2013 Fakulteti za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani, je vpisal \u0161tudij socialne antropologije, kjer je leta 2006 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom \u00bbProstor, teritorij, kraj: prostorsko izkustvo, lokalnost in teritorialnost na primerih iz Trente in z Bov\u0161kega\u00ab), sam pa sem iz njih (nikoli povsem uspe\u0161no) izplaval.<br><br>Kakorkoli \u017ee, Matejev odnos do faksa, akademske kariere oziroma kariere nasploh idr. re\u010di, s katerimi se prekomerno obremenjuje vsaj tisti najbolj vase zagledani del \u010dlove\u0161ke vrste, je bil kriti\u010den, ali \u0161e to\u010dneje re\u010deno, cini\u010den. Ni bil \u010dlovek, ki si je \u017eivljenje ote\u017eeval s titulami, polo\u017eaji in drugimi o(b)te\u017eitvami \u010dlove\u0161ke vrste. A \u017eivljenje se je spet pozabavalo \u2013 nekaj mesecev je direktoroval Gori\u0161kemu muzeju (od decembra 2016 do marca 2017), predsedoval je etnolo\u0161kemu in antropolo\u0161kemu zdru\u017eenju Kula, vodil je ve\u010d logisti\u010dno in druga\u010de zahtevnih projektov \u2013 med drugim je leta 2010 na povabilo Triglavskega narodnega parka (TNP) prevzel vodenje mednarodnega projekta Climaparks (in se v okviru tega zaposlil kot naravovarstveni svetnik), od leta 2019 pa je vodil projekt SMARTMED (Interreg) na Fakulteti za turisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem.<\/p>\n\n\n\n<p>Kot je povedal za \u010dasopis Kula\u010d leta 2006: \u00bbV \u017eivljenju na sploh se mi ne zdi dobro biti preve\u010d resen, tudi \u010de se tega na \u017ealost v veliki meri sam ne dr\u017eim.\u00ab Da si je vsaj ob\u010dasno nadel obleko resnega \u017eivljenja, ob katerega se je obregnil v zgornjem citatu oziroma intervjuju, je bila kriva predvsem odgovornost, ki jo je \u010dutil do drugih in do sveta okoli sebe. Ja, bil je nemalokrat cini\u010den, a vedno je dajal prednost drugim in sebe potiskal na stran. \u010ce ponovno pokukamo v zgornji intervju in ponazorimo to odgovornost z primerom. Na vpra\u0161anje, zakaj se je odlo\u010dil za predsedni\u0161ko kandidaturo, je takole odgovoril: \u00bbDa poenostavim: na zboru me je kolega sokandidat prepri\u010dal z besedami: &#8216;Daj, prosim, sprejmi, \u010de lahko, da ne bo videti, kot da se gremo nekak\u0161no endogamijo.&#8217; No, in ker tudi sam menim, da endogamija nikakor ni dobra \u2013 na kateri koli ravni dru\u017ebenega \u017eivljenja \u2013 sem kandidaturo sprejel.\u00ab<br><br>In \u017eivljenje se je spet poigralo. Na vpra\u0161anje, kaj je pripomoglo k njegovi zmagi \u2013 glede na to, da ga ve\u010dina ljudi na volitvah verjetno ni poznala, odgovarja: \u00bbPotem ko sem kandidaturo sprejel, si nisem niti pribli\u017eno mislil, da bom tudi dejansko izvoljen. Tisti dan sem vse skupaj vzel bolj kot igro \u2013 instinktivno in za hec. V \u017eivljenju na sploh se mi ne zdi dobro biti preve\u010d resen, tudi \u010de se tega na \u017ealost v veliki meri sam ne dr\u017eim. Od odlo\u010ditve za kandidaturo do glasovanja je poteklo morda pol ure. V tem \u010dasu sem se komaj dokopal do zaslu\u017eenega piva \u2013 na zbor sem namre\u010d pri\u0161el direktno iz Kopra, potem ko sem imel na faksu ves dan vaje.\u00ab<br><br>Seveda je poleg direktorovanja, vodenja, mened\u017eiranja idr. stvari, ki niso bile na seznamu njegovih \u017eivljenjskih prioritet, a so se vendarle zna\u0161le v njegovem \u017eivljenju, po\u010del tudi stvari, ki so ga bolj veselile. Na primer predaval je \u0161tudentom in \u0161tudentkam ter kot priti\u010de vestnemu, dobremu in komunikativnemu profesorju je z njimi je rad spil tudi kak\u0161no pivo. Na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem je bil tako leta 2002 habilitiran in zaposlen kot asistent za podro\u010dje antropologije in geografije kontaktnih prostorov, leta 2006 pa izvoljen v naziv docenta za podro\u010dje socialne antropologije. Kot sem imel prilo\u017enost videti nekajkrat tudi v \u017eivo, je v pedago\u0161kem delu u\u017eival, opravljal ga je vestno in na trenutke celo strastno, z mislijo na \u0161tudente in na \u0161tudentke in ne na svojo lastno akademsko kariero. Kot podoktorski raziskovalec je bil v letih 2007 \u2013 2009 zaposlen tudi na Znanstveno-raziskovalnem sredi\u0161\u010du v Kopru Univerze na Primorskem. Ves \u010das pa je bil poleg teko\u010dih pedago\u0161ko-raziskovalnih zadol\u017eitev vpet tudi v mednarodne akademske aktivnosti (konference, projekti, poletne \u0161ole), strokovna zdru\u017eenja in uredni\u0161ko delo. Mateju so bila blizu predvsem teme povezane s prostorom (prostorska identiteta, teritorialnost, kulturna krajina, zavarovana obmo\u010dja, kulturna in naravna dedi\u0161\u010dina, kulturna ekologija ter vpra\u0161anja rekreativno-turisti\u010dne rabe prostora, problematika po\u010ditni\u0161kih bivali\u0161\u010d, obiskovanje zavarovanih obmo\u010dij idr.), kar pa nikakor ni pomenilo, da je obdeloval le v svojem raziskovalnem vrti\u010dku.<br><br>Po omenjenem vodenju projekta za TNP (pred tem je kot re\u010deno predaval in izvajal vaje), se je januarja leta 2019 kot docent za podro\u010dje dru\u017eboslovno humanisti\u010dnih znanosti v turizmu ter znanstveni sodelavec uradno pridru\u017eil kolegom portoro\u0161ke Fakultete za turisti\u010dne \u0161tudije Turistice Univerze na Primorskem. Zagotovil je vklju\u010denost fakultete v partnerski konzorcij na strate\u0161kem evropskem projektu SMARTMED (Interreg Mediteran) in prevzel vodenje na Turistici. Poleg raziskovalnega dela se je ponovno tudi pedago\u0161ko anga\u017eiral in postal nepogre\u0161ljivi \u010dlan Katedre za kulturni turizem.<br><br>A nedvomno mnogo bolj kot v predavanju, raziskovanju in vodenju projektov je u\u017eival na re\u010dnih brzicah, zasne\u017eenih strminah, samotnih koti\u010dkih in na teritorijih, prostorih, krajih, kjer kraljujejo stvari, ki jim je malo mar za titule, te\u017eave, in drugo neza\u017eeleno \u010dlove\u0161ko navlako. In zato je tudi rad zahajal v Zgornje Poso\u010dje, kjer je poleg raziskovanja, pisanja doktorske disertacije, \u010dlankov, izvajanja projektov idr., kot bi jih sam poimenoval \u00bbnepotrebnega \u010dlove\u0161kega balasta\u00ab, u\u017eival predvsem v naravi. In \u017eivljenje se je spet pozabavalo: sam sem izgubil (oziroma \u00bbprodal\u00ab) svoj naslov v Bovcu, Matej pa ga je, vsaj za\u010dasnega, pridobil.<br><br>Vsem, ki smo imeli to sre\u010do, da smo poznali Mateja, nam bo ostal v spominu kot pokon\u010den in na\u010delen \u010dlovek, ki je dajal prednost drugim, duhovit in pronicljiv sogovornik, ki je razmi\u0161ljal s svojo glavo, in kot \u010dlovek, ki bi se ob branju tak\u0161nega besedila najbr\u017e le posmehljivo nasmejal in piscu dejal (kot je dejal tudi v \u017ee omenjenem intervju v Kula\u010du): \u00bbPo napornem dnevu si \u010dlovek zaslu\u017ei, da v miru in z u\u017eitkom popije hladno pivo ali dve.\u00ab Pivo, dve, tri\u2026, ki bi si jih v ve\u010d kot odli\u010dni dru\u017ebi prislu\u017eil avtor tega besedila bi, kot je vedno vztrajal, hotel pla\u010dati Matej.<\/p>\n\n\n\n<p>Jernej Mleku\u017e<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mateja sem spoznal na faksu. \u0160e vedno imam v (sicer zelo spominsko luknji\u010dasti) glavi sliko, ko sva pred enim od stebrov avle na filo faksu<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":1362,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2,1],"tags":[19,18,60,61,36],"class_list":["post-1356","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-uncategorized","tag-antropologija","tag-etnologija","tag-jernej-mlekuz","tag-matej-vranjes","tag-zdruzenje-kula","two-columns"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1356","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1356"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1356\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1364,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1356\/revisions\/1364"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1356"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1356"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}