{"id":1209,"date":"2020-12-21T00:52:00","date_gmt":"2020-12-21T00:52:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kula.si\/?p=1209"},"modified":"2021-01-07T01:26:14","modified_gmt":"2021-01-07T01:26:14","slug":"antropologija-anarhizem-in-svet-posvet-v-spomin-davidu-graeberju-17-12-2020-cetrtek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kula.si\/?p=1209","title":{"rendered":"Antropologija, anarhizem in svet: posvet v spomin Davidu Graeberju &#8211; 17. 12. 2020"},"content":{"rendered":"<p><b>David Graeber je bil eden zadnjih eruditskih piscev sodobne antropologije. S svojimi lucidnimi analizami, kritikami in primerjavami dru\u017ebe ter njenih mehanizmov, tako preteklih kot sodobnih, je naslavljal naj\u0161ir\u0161e globalno ob\u010dinstvo.<br \/>\nKratek posvet v njegov spomin bo osvetlili razli\u010dne vidike Greaberjevega prakti\u010dnega in teoreti\u010dnega dela; od anarhisti\u010dno aktivisti\u010dnega delovanja in sprotnega etnografskega opisovanja \u201cdirektne akcije\u201d do njegovega etnografskega dela na Madagaskarju in niza temeljitih primerjalnih analiz tak\u0161nih dru\u017ebenih pojavov, kot so delo, dolg, birokracija in vrednost.<\/b><\/p>\n<p>Program<br \/>\nUvodni pozdrav Bla\u017ea Baji\u010da, predsednika KULE, slovenskega etnolo\u0161kega in antropolo\u0161kega zdru\u017eenja<br \/>\nSodelujo\u010de_\u010di<br \/>\nDarij Zadnikar: Graeber na cesti &#8211; Dru\u017ebena emancipacijska gibanja in njihovi intelektualci<br \/>\nTja\u0161a Pureber: O anarhizmu v prvi osebi mno\u017eine \u2013 David Graeber<br \/>\nMatic Primc: Horizontalne prakse. Primer Iniciative mestni zbor \u2013 ob\u010dani aktivni v Samoorganiziranih \u010detrtnih skupnostih<br \/>\nModerira: Bla\u017e Baji\u010d<\/p>\n<p>Meta Kordi\u0161: Nekaj opomb o Davidu Graeberju<br \/>\nMiha Zadnikar: Eti\u010dni (protestni\u0161ki) korektiv ali vloga anarhizma v dru\u017ebeno-politi\u010dnem momentu neko\u010d in danes (intervencija)<br \/>\nJernej Trebe\u017enik: O vrednostih in vrednotah: Graeberjev prispevek k (antropolo\u0161kim) razmislekom o vlogi in organizaciji dela v sodobni dru\u017ebi<br \/>\nModerira: Bla\u017e Baji\u010d<\/p>\n<p>Miha Novak: Politi\u010dna ontologija imaginacije in prihodnosti \u2013 vpliv del antropologa Davida Graeberja<br \/>\nRajko Mur\u0161i\u010d: Med hierarhijami in enakostmi v antropologiji in \u010dlove\u0161tvu<\/p>\n<p>Diskusija<br \/>\nModerirata: Meta Kordi\u0161 in Bla\u017e Baji\u010d<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ggc8kHRiMac\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture\" allowfullscreen=\"\" width=\"854\" height=\"480\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p><b>Povzetki<\/b><\/p>\n<p><b>Darij Zadnikar: Graeber na cesti &#8211; Dru\u017ebena emancipacijska gibanja in njihovi intelektualci<\/b><br \/>\nKulturni in socialni nemiri od \u0161estdesetih let 20. stoletja dalje so spremenili na\u010din organiziranja in delovanja protikapitalisti\u010dnega odpora. Strankarsko organiziranje, njihove hierarhije in delitev dela ter sledenje tekstualnim avtoritetam zamenja te\u017enja po neavtoritarnemu, konsenzualnemu in spontanemu delovanju. To privede do temeljnih konceptualnih, zlasti epistemolo\u0161kih premikov: dru\u017ebe se ne dojema kot tvorbe, ki se jo spreminja s prepoznavanjem njenih \u00bbmehanizmov\u00ab, temve\u010d kot konglomerat narativnih simbolizacij, na katerih pogosto parazitirajo sistemski imperativi. Emancipacija tako neha biti eshatolo\u0161ka naloga in se obrne k projektom rekuperacije skupnosti, ki so sposobne obstati znotraj\/zunaj\/poleg\/navkljub dominaciji. Tu izobra\u017eenec ni ve\u010d partijski uradnik ali ugleden akademik, temve\u010d je del refleksijskih skupin novih dru\u017ebenih gibanj. Tako je \u2013 in to je zgodba Davida Graeberja \u2013 po eni strani obsojen, da ga vr\u017eejo na cesto, po drugi strani pa, da ga ulica sprejme za svojega.<br \/>\nDarij Zadnikar je po izobrazbi profesor filozofije in psihologije, visoko\u0161olski u\u010ditelj, ki ga zanima politi\u010dna filozofija, po restavraciji kapitalizma pa je soudele\u017eenec v razli\u010dnih skupnostih odpora. Pot ga je vodila od doma\u010dih skupin, pa \u010deprav vr\u017eenih \u010dez prag, k tistim, ki se gibljejo prek meja, do robov globalnega imperija: izbrisani, nedokumentirani migranti, staroselci, urbani uporniki, virtualno podzemlje ipd. Nekaj malega je oblikoval tudi lokalno akademsko zalo\u017eni\u0161ko pokrajino.<\/p>\n<p><b>Tja\u0161a Pureber: O anarhizmu v prvi osebi mno\u017eine \u2013 David Graeber<\/b><br \/>\nDavida Graeberja si bomo zapomnili kot odli\u010dnega antropologa. A ne pozabimo, da je iz\u0161el iz anarhisti\u010dnega gibanja, ki mu je ostal zvest do svoje smrti. \u0160tevilni teksti, ki so bili bolj kot v akademski milje usmerjeni v gibanje, so bili zapisani v prvi osebi mno\u017eine. Za Graeberja med anarhisti in njim ni bilo razlike. Orisala bom nekaj klju\u010dnih bojev, v katerih je sodeloval (antiglobalizacijsko gibanje, Occupy Wall Street, Rojava), in idej, ki jih je v njih delil. Posebej se bom osredoto\u010dila na dialog z anarhisti\u010dnim gibanjem po zatonu Occupya ter razmislek o (direktni) demokraciji.<br \/>\nTja\u0161a Pureber je diplomirana politologinja (FDV) in doktorska \u0161tudentka sociologije kulture ter publicistka. Ukvarja se z raziskovanjem dru\u017ebenih gibanj. Je producentka v kulturi, sodeluje predvsem z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami na podro\u010dju uprizoritvene umetnosti.<\/p>\n<p><b>Matic Primc: Horizontalne prakse: Primer Iniciative mestni zbor &#8211; ob\u010dani, aktivni v Samoorganiziranih \u010detrtnih skupnostih<\/b><br \/>\nRefleksija moderatorja Samoorganiziranih \u010detrtnih skupnosti glede odziva ob\u010danov na in delovanja v horizontalno organiziranih skupnostih. Razmislek kako tak\u0161en na\u010din organiziranja vpliva na dojemanja in razmi\u0161ljanja udele\u017eencev, morebitni dolgoro\u010dni u\u010dinki, trajnost organizacijske forme in potencial za organsko rast.<br \/>\nMatic Primc je bil prvi med pobudnicami_ki in snovalkami_ci pilotnega projekta Participatorni prora\u010dun v Sloveniji. Po njegovem modelu participatorni prora\u010dun uporablja \u017ee 28 ob\u010din v Sloveniji. Prav tako je med pobudnicami_ki in sodelavkami_ci Iniciativa mestni zbor, ki koordinira samoorganizirane \u010detrtne in krajevne skupnosti v Mariboru. Gre za politi\u010dni prostor ob\u010dank_ov, ki z aktivnostmi sledijo prakti\u010dnimi ciljem izbolj\u0161anja fizi\u010dnega in demokrati\u010dnega \u017eivljenjskega prostora ljudi ter stremljenja k enakopravnosti v dru\u017ebi.<\/p>\n<p><b>Meta Kordi\u0161: Nekaj opomb o Davidu Graeberju<\/b><br \/>\nNenadna smrt Davida Greaberja je mnoge med nami zelo presenetila in globoko u\u017ealostila. Osrednji kot marginalni mediji so objavljali novice in nekrologe posameznic_kov, prijateljic_ev, sobork_cev. Objave bodo izto\u010dnica zelo kratkega razmisleka, kdo je bil David, ki so se ga spominjali in smo ga skoraj poznali.<br \/>\nMeta Kordi\u0161, umetnostna zgodovinarka, doktorica etnologije in kulturne antropologije in kustosinja, ki po \u010dudnem spletu okoli\u0161\u010din pri NLB soustvarja muzej ban\u010dni\u0161tva Slovenije.<\/p>\n<p><b>Nikolai Jeffs: Nadaljnje, a vendarle \u0161e vedno zgolj provizori\u010dne teze o (novih) anarhistih, anarhistkah in anarhizmih<\/b><br \/>\nLeta 2002 je David Graeber objavil \u010dlanek \u201cThe New Anarchists\u201d v reviji New Left Review. \u017de sama objava v tej radikalno levi reviji, ki pa se dotlej sicer ni pretirano posve\u010dala anarhizmu, pri\u010da o pomenu anarhizma za razumevanje alterglobalisti\u010dnega gibanja, ki ga ni bilo ve\u010d mogo\u010de ignorirati. Te\u017ea \u010dlanka je razvidna \u0161e v tem, da je bil dodatno kanoniziran oziroma, in natan\u010dneje, antologiziran, in sicer v knjigi Antologiji anarhizma 3, ki jo je uredil \u017diga Vodovnik (2011), in v tretji knjigi iz serije dokumentarne zgodovine anarhizma The New Anarchism (1974\u20132012), ki jo je uredil Robert Graham (2013). Pri\u010dujo\u010di prispevek bo nadgradil uvide, ki jih je Graeber podal v \u010dlanku, saj ta predstavlja odli\u010dno izhodi\u0161\u010de v njegovo misel in dinamiko sodobnega anarhizma, in podal nekatere dodatne opazke, ki so lahko relevantne za razumevanje anarhizmov v aktivisti\u010dnih, akademskih in drugih okoljih. <b>(\u017dal je na posvetu predstavitev odpadla!)<\/b><br \/>\nNikolai Jeffs je bralec knjig in pisec esejev, ki \u017eivi v Ljubljani. Trenutno je redno zaposlen na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije, Univerza na Primorskem, Koper &#8211; Capodistria.<\/p>\n<p><b>Miha Zadnikar: Eti\u010dni (protestni\u0161ki) korektiv ali Vloga anarhizma v dru\u017ebeno-politi\u010dnem momentu neko\u010d in danes (intervencija)<\/b><br \/>\nGraeberjev teoretski napor, anarhisti\u010dne in sorodne kriti\u010dne prispevke uporabimo kot pogled na trenutno oziroma nekajmese\u010dno stanje v lokalnem protestnem gibanju. Zrcalo bo postavljeno tudi tukaj\u0161njim sredinskim ob\u010dilom in tkim. javnosti, pri \u010demer bomo sku\u0161ali pokazati, kako se je v zadnjih desetletjih njihov pogled na zunajstrankarsko in nehierarhi\u010dno organizirano levico spremenil; \u010de se sploh je \u2026 Navsezadnje bo treba pobrskati tudi po nedavni zgodovini in pogledati, kak\u0161en eti\u010dni imperativ terja pri na\u0161em dru\u017ebeno-politi\u010dnem delu \u010das po uveljavitvi in udejanjenju Greaberjevih prispevkov. Pri slednjem nas zanima predvsem razlo\u010dek pri ravnanju v post-socialisti\u010dnem okolju in v \u201cstarih, trdnih demokracijah\u201d.<br \/>\nMiha Zadnikar je po osnovni izobrazbi etnolog in sociolog kulture, deluje pa kot kulturni in dru\u017ebeno-politi\u010dni aktivist, koncertni organizator oziroma promotor, radijski \u010dlovek, (glasbeni) publicist, kolumnist in predavatelj.<\/p>\n<p><b>Jernej Trebe\u017enik: O vrednostih in vrednotah: Graeberjev prispevek k (antropolo\u0161kim) razmislekom o vlogi in organizaciji dela v sodobni dru\u017ebi<\/b><br \/>\nGraeberjevo teorijo o nesmiselnih slu\u017ebah lahko razumemo kot eno izmed nedavnih prelomnic, ki so antropologijo dela v ve\u010dji meri preusmerile v samo sredi\u0161\u010de sodobnega kapitalizma, torej k preu\u010devanju dolgo\u010dasnih pisarni\u0161kih slu\u017eb, kjer se ka\u017eejo nove, manj o\u010ditne oblike izkori\u0161\u010danja in potujitve, delo pa je pogosto samo sebi namen. Kljub temu, da delo danes torej pogosto ne ustvarja ve\u010d nobene vrednosti, pa na\u010deloma povsod ostaja temeljna dru\u017ebena vrednota, kar nam tudi ob branju nekaterih Graeberjevih zgodnej\u0161ih del nalaga predvsem razmislek o na\u010dinih utrjevanja in potencialnega spreminjanja sistema vrednot. Prav skozi ta zorni kot je morda najbolj smiselno in plodno dojemati Graeberjev prispevek k preu\u010devanju dela in ga upo\u0161tevati tudi v kontekstu razli\u010dnih drugih sodobnih avtorjev, ki se na tak ali druga\u010den na\u010din poigravajo z idejo o &#8220;koncu dela&#8221;, ali pa vsaj z njegovo temeljno reorganizacijo.<br \/>\nJernej Trebe\u017enik je doktorski \u0161tudent kulturne antropologije na Filozofski fakulteti UL. V svoji doktorski disertaciji raziskuje vlogo dela pri gradnji identitet v sodobni dru\u017ebi, k \u010demur pristopa predvsem skozi vidik \u00bbnestandardnih\u00ab oblik zaposlitev, prekarnosti in razli\u010dnih vrst brezposelnosti. V letih 2018 in 2019 je bil redno zaposlen kot raziskovalec na In\u0161titutu RS za socialno varstvo, \u017ee dalj\u0161e obdobje pa deluje tudi kot publicist in kritik na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<p><b>Miha Novak: Politi\u010dna ontologija imaginacije in prihodnosti \u2013 vpliv del antropologa Davida Graeberja<\/b><br \/>\nDavid Graber je pomembno analiziral vlogo dolga pri nastanku dr\u017eave. Postavil je kritiko birokraciji in na kak\u0161en na\u010din vsiljuje ureditev svetovnega sistema. Te\u017eavi profitne mere in ponovne definicije denarja. Eni temi je posve\u010dal veliko pozornosti, to je nasilje. Ugotavljal je, kako strukture nasilja prevladajo na\u0161 vsakdanjik. Nadvse pa je David Graeberja zanimalo, kako bi ljudje lahko \u017eiveli v demokrati\u010dni, ekonomsko po\u0161teni in svobodni dru\u017ebi. S svojo udele\u017ebo na terenu je ugotavljal, da je glavno vodilo gibanj ravno v potencialu \u010dlove\u0161ke ustvarjalnosti, \u010demur je pravil politi\u010dna ontologija imaginacije.<br \/>\nMiha Novak, dipl. etn. in kult. antrop. (UN). V letih 2010\u20132012 je raziskoval gibanja v Sloveniji, BOJ Za \u2013 Occupy Ljubljana in Zasedbo Filozofske fakultete. Preizku\u0161al je metode raziskovanja z anga\u017eirano etnografijo. Eden od pobudnikov in ustanoviteljev \u0161tudentskega dru\u0161tva Iskra. Na Radiu \u0160tudent je publiciral in soustvarjal oddaje na temo univerze, znanosti in \u0161tudentskih gibanj. Podro\u010dja zanimanja so deinstitucionalizacija, odklonskost dru\u017ebe, skupnostne sankcije in nasilje v dru\u017eini.<\/p>\n<p><b>Rajko Mur\u0161i\u010d: Med hierarhijami in enakostmi v antropologiji in \u010dlove\u0161tvu<\/b><br \/>\nZadnje veliko delo, ki ga je izdal David Graeber, je skupna monografija z njegovim mentorjem Marshallom Sahlinsom O kraljih. Temeljna teza, ki jo je Graeber zagovarjal v zadnjem obdobju, tudi v nekaj \u010dlankih, ki jih je objavil z arheologom Davidom Wengrowom, je na prvi pogled v nasprotju z njegovim sicer\u0161njim anarhisti\u010dnim delovanjem in mi\u0161ljenjem. Trdil je namre\u010d, da empiri\u010dni podatki, tako etnografski kot arheolo\u0161ki, ne potrjujejo predstave o tem, da naj bi bili ljudje v prazgodovini enaki in da to \u0161e manj velja za zgodovinska obdobja, vse do danes, ampak je mogo\u010de v vseh \u010dlove\u0161kih dru\u017ebah najti razli\u010dne oblike hierarhij. Med glavne operatorje hierarhi\u010dnih razmerij je \u017ee pred temi deli povsem jasno umestil dolg in pokazal, da univerzalne ekvivalence v menjavah nikoli ni bilo in je ne bo.<br \/>\nV svojem prispevku bom predstavil nekaj osrednjih argumentov in pogledov Graeberja in Sahlinsa na kraljevanje kot posebno obliko vzpostavitve popolne dru\u017ebene razlike skozi na\u010delo suverenosti in na predstave o prazgodovini \u010dlove\u0161tva skozi arheolo\u0161ke dokaze o vzpostavljanju hierarhij med ljudmi, ki jih je razvijal v sodelovanju z Wengrowom.<br \/>\nNa koncu bom predstavil tudi nasprotne argumente skupine radikalnih antropologov in antropologinj, predvsem Chrisa Knighta in Camille Power, in sku\u0161al na novo premisliti so\u010dasnost hierarhij in egalitarnosti v delovanju samoniklih glasbenih prizori\u0161\u010d.<br \/>\nRajko Mur\u0161i\u010d je profesor etnologije in kulturne antropologije, ki sku\u0161a razumeti dru\u017ebo skozi glasbo in z glasbo povezane prakse, predvsem v tistih primerih, ko to delovanje razkriva same temelje \u010dlove\u0161kega in dru\u017ebenega. Je glavni avtor sodelovalne monografije Na trdna tla (2012) in pisec poljudnega Glasbenega pojmovnika (2017).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>David Graeber je bil eden zadnjih eruditskih piscev sodobne antropologije. S svojimi lucidnimi analizami, kritikami in primerjavami dru\u017ebe ter njenih mehanizmov, tako preteklih kot sodobnih,<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":1210,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2,4],"tags":[25,19,27,29,13,28,26],"class_list":["post-1209","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","category-dogodki-konference-simpoziji","tag-anarhizem","tag-antropologija","tag-david-graeber","tag-in-memoriam","tag-kula","tag-posvet","tag-svet","two-columns"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1209","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1209"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1209\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1219,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1209\/revisions\/1219"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1210"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1209"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1209"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1209"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}