{"id":1196,"date":"2020-11-05T00:11:00","date_gmt":"2020-11-05T00:11:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kula.si\/?p=1196"},"modified":"2021-01-07T00:21:10","modified_gmt":"2021-01-07T00:21:10","slug":"odprto-pismo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kula.si\/?p=1196","title":{"rendered":"Odprto pismo ministru za kulturo pred imenovanjem nove direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (15. 10. 2020)"},"content":{"rendered":"<p><b>KULA se je skupaj z drugimi organizacijam odzvala na nesprejemljivo samovoljo in avtoritarnost Ministrstva za kulturo pri name\u0161\u010danju in ume\u0161\u010danju direktoric in direktorjev v nacionalne muzeje. \u017drtev ali novi plen je postal tudi Slovenski etnografski muzej.<\/b><\/p>\n<p><b>Odprto pismo slovenskih etnolo\u0161kih, kulturnoantropolo\u0161kih in folkloristi\u010dnih organizacij proti nestrokovnemu in neprofesionalnemu me\u0161etarjenju Ministrstva za kulturo pri nastavljanju vodilnega kadra v Slovenskem etnografskem muzeju.<\/b><\/p>\n<p>Slovenski etnografski muzej je dom etnologije<\/p>\n<p>Septembra smo bili seznanjeni s predhodno odlo\u010ditvijo ministra za kulturo, da se je po zaklju\u010denem javnem razpisu za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Slovenski etnografski muzej \u00bbodlo\u010dil za kandidatko Natalijo Polenec\u00ab. Ker je po na\u0161i strokovni presoji gospa Polenec manj ustrezna kandidatka od dosedanje direktorice muzeja, dr. Tanje Ro\u017eenbergar, in ker smo menili, da je pri\u0161lo pri tej odlo\u010ditvi tudi do napake v postopku, smo 15. oktobra 2020 ministra pisno prosili za vnovi\u010den premislek. Strokovnim razlogom sta v oktobru pritrdili tudi mnenji Sveta SEM in Strokovnega sveta SEM, ki sta oba podprla kandidaturo dr. Tanje Ro\u017eenbergar.<br \/>\nDanes smo bili iz Slovenskega etnografskega muzeja obve\u0161\u010deni, da bo v naslednjem mandatnem obdobju muzej vodila ga. Polenec. Ker je pri\u0161lo do spregleda in podcenjevanja strokovnih argumentov, s tem seznanjamo \u0161ir\u0161o javnost. Ob tem se zavzemamo, da se pri izbirah vodenja osrednjih nacionalnih kulturnih ustanov, spo\u0161tujejo merila odli\u010dnosti.<\/p>\n<p><b>Pismo ministru za kulturo pred imenovanjem nove direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (15. 10. 2020)<\/b><\/p>\n<p>Spo\u0161tovani gospod, prof. dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo Republike Slovenije<\/p>\n<p>Podpisani vodje ustanov, od katerih sta prvi dve imenovali svoja zastopnika v Strokovni svet Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), smo bili seznanjeni z Va\u0161o odlo\u010ditvijo o izboru nove direktorice SEM. Presene\u010deni in zaskrbljeni si jo dovoljujemo komentirati, ker v svojem delovanju namenjamo skrb za izobra\u017eevalno in raziskovalno rast etnolo\u0161kega (vklju\u010dno s folkloristi\u010dnim in kulturnoantropolo\u0161kim) znanja ter njegovo \u0161ir\u0161o dru\u017ebeno odmevnost. Menimo, da Va\u0161e odlo\u010ditve niso usmerjala strokovna merila, zato Vas \u017eelimo seznaniti s pomisleki, ki so izrazito strokovne narave, v dveh, navedenih v nadaljevanju, pa vidimo tudi formalno spornost.<\/p>\n<p>1. V funkciji direktorja\/direktorice SEM je zdru\u017eeno poslovno in strokovno vodenje; za vodenje tak\u0161ne ustanove je torej primerna le oseba, ki ima ob ustreznih vodstvenih sposobnostih in izku\u0161njah izku\u0161nje s strokovnega podro\u010dja dela. Ker gre v primeru SEM za etnolo\u0161ki muzej, je najpomembnej\u0161e strokovno podro\u010dje etnologija. Tudi v \u00bbSklepu o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej\u00ab (Uradni list RS, \u0161t. 66\/16) je v 9. \u010dlenu zapisano, da je za direktorja lahko imenovan kandidat, ki ima ob drugih pogojih \u00bbuniverzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja\u00ab; navedeno je v tem postopku o\u010ditno ostalo prezrto. Po klasifikaciji dejavnosti (6. \u010dlen) so sicer v muzeju zastopane \u0161e druge dejavnosti (arhivska, knji\u017eni\u010dna, zalo\u017eni\u0161ka, fotografska, konservatorska, ra\u010dunalni\u0161ka, izobra\u017eevalna, trgovinska, gostinska, zalo\u017eni\u0161ka idr.), vendar so to podporne dejavnosti vsakega sodobnega muzeja. Osnovno poslanstvo muzeja, ki je etnolo\u0161ko, je jasno razvidno iz 3. \u010dlena.<\/p>\n<p>2. V 8. \u010dlenu je zapisano, da direktorja imenuje pristojni minister \u00bbna podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta.\u00ab V konkretnem primeru ste se odlo\u010dili brez upo\u0161tevanja mnenja obeh svetov, saj ste ju za mnenje zaprosili post festum, ko ste ju \u017ee seznanili, kako ste se 18. 9. 2020 odlo\u010dili na podlagi zapisnika razpisne komisije (dopis Ministrstva za kulturo RS, \u0161t. 0141-7\/2020\/26, 21. 9. 2020; Strokovni svet ga je prejel 24. 9. 2020). Sledi odstavek o postopku, ki ga dolo\u010data omenjeni \u00bbSklep\u2026\u00ab in \u00bbZakon o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo\u00ab (Uradni list RS, \u0161t. 21\/18), zato je postopek, \u010de \u017ee ne ustrezen, vsaj nenavaden, ne glede na razlo\u010dek med \u00bbodlo\u010ditvijo\u00ab in \u00bbimenovanjem\u00ab. Neupo\u0161tevanje mnenja obeh svetov poraja utemeljen dvom o strokovni odlo\u010ditvi ministra in je s tem izrazito slaba popotnica kateremu koli imenovanemu direktorju\/direktorici, predvsem pa ote\u017euje delovanje muzeja.<\/p>\n<p>Etnografski muzej, ustanovljen leta 1923, je nastal iz Etnolo\u0161kega in\u0161tituta (ust. 1921) in je prva poklicna etnolo\u0161ka ustanova na Slovenskem. Leta 1934 je bil ustanovljen Folklorni in\u0161titut (zdaj Glasbenonarodopisni in\u0161titut ZRC SAZU), leta 1940 je etnologija dobila prostor na ljubljanski univerzi in po drugi svetovni vojni \u0161e v akademijskem In\u0161titutu za slovensko narodopisje (zdaj in\u0161titut v ZRC SAZU). Delovanje omenjenih ustanov je bilo v povojnih letih ob skromnem \u0161tevilu poklicnih strokovnjakov izjemno tesno povezano. V druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah je ostalo tak\u0161no do danes. Z vidika etnolo\u0161ke vede se zgodovina muzeja ka\u017ee kot prizori\u0161\u010de kontinuiranega prizadevanja za splo\u0161no vidnost etnologije in njenih dose\u017ekov v naj\u0161ir\u0161i javnosti. Od prvega direktorja, dr. Nika Zupani\u010da, ki je bil tudi prvi univerzitetni profesor etnologije v Ljubljani, so muzej do danes vodili posamezniki in posameznice s \u010dasom skladnimi vizijami, kako etnolo\u0161ka spoznanja posredovati v muzejski govorici. Izjemen razvoj je muzej zgradil na delovanju v temeljni vedi \u2013 etnologiji, kot tak pa se je vedno uveljavljal tudi v mednarodnem etnolo\u0161kem prostoru.<br \/>\nDanes je SEM osrednja etnolo\u0161ka ustanova kulturnega, raziskovalnega, izobra\u017eevalnega in dru\u017ebenega pomena tako na nacionalni kakor mednarodni ravni. Poleg univerzitetnega Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in dveh in\u0161titutov v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU velja za enega od stebrov etnologije. Naj\u0161ir\u0161emu krogu ljudi vseh generacij in razli\u010dnih regionalnih, socialnih, poklicnih, etni\u010dnih in drugih pripadnosti s specifi\u010dno muzejsko govorico posreduje spoznanja o pestrosti vsakdanjega na\u010dina \u017eivljenja na Slovenskem in \u0161ir\u0161e ter njeni bogati kulturni dedi\u0161\u010dini. S tega vidika je etnolo\u0161ko znanje v SEM najbolj na o\u010deh javnosti, s stali\u0161\u010da etnologije kot znanstvene discipline pa prizori\u0161\u010de, kjer se v skoraj stoletnem delovanju muzeja zrcalijo njeni teoreti\u010dni in metodolo\u0161ki napori; ti so se na narodopisno-folkloristi\u010dnih podlagah na eni strani in primerjalni odprtosti za medkulturno razumevanje in spo\u0161tovanje na drugi \u0161e posebej opazno uveljavili v zadnjih desetletjih. Etnolo\u0161ko teorijo, izostreno sredi druge polovice prej\u0161njega stoletja, so prevedli v odmevno in mednarodno primerljivo etnolo\u0161ko muzejsko prakso. Tega ne bi mogel uresni\u010diti nekdo, ki ni etnolog\/etnologinja. Naj ob tem omenimo nezanemarljivo dejstvo: zaradi metodolo\u0161kih zadreg, kako prevesti znanje discipline v muzejsko govorico, so \u017ee od za\u010detka 50. let prej\u0161njega stoletja na takratnem Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani razvijali predmet \u00bbetnolo\u0161ka muzeologija\u00ab. To je bil eden najzgodnej\u0161ih poskusov uvajanja muzeologije med akademske discipline v Evropi. Etnolo\u0161ka muzeologija se je do danes \u0161e mo\u010dno vsebinsko razvejila in je eden od stebrov programov na vseh stopnjah \u0161tudija etnologije in kulturne antropologije. Etnologinje in etnologi, ki so se zaposlili v muzejih \u2013 bodisi v SEM ali drugih pokrajinskih kompleksnih ali specializiranih muzejih \u2013 so bili inovatorji v muzeologiji \u017ee v \u010dasu, ko v drugih primerih, npr. pri arheologih ali umetnostnih zgodovinarjih, metodolo\u0161ka vez med znanostjo in muzeologijo ni bila tako eksplicitna. O dose\u017ekih in pomenu etnolo\u0161ke muzeologije na splo\u0161no in posebej v SEM pri\u010dajo \u0161tevilne doma\u010de in tuje nagrade, vklju\u010denost v mednarodna zdru\u017eenja muzealcev in vodstvene funkcije slovenskih etnologov v njih.<br \/>\nSEM je od In\u0161tituta za slovensko narodopisje pred skoraj desetletjem prevzel tudi pomembno funkcijo koordinatorja za nesnovno dedi\u0161\u010dino, ki v Sloveniji velja za mati\u010dno etnolo\u0161ko podro\u010dje. Tako v sodelovanju z drugimi etnolo\u0161kimi ustanovami in nosilci dedi\u0161\u010dine na terenu pripravlja in usklajuje vpise za Register nesnovne dedi\u0161\u010dine RS in posreduje najodli\u010dnej\u0161e primere skrbi za dedi\u0161\u010dino Unescovemu seznamu.<br \/>\nOdkar je SEM sredi 90. let prej\u0161njega stoletja naposled pridobil spodobne razstavne, depojske in delovne prostore, je bila glavna skrb dozdaj\u0161njih vodij muzeja \u0161e intenzivnej\u0161e povezovanje dejavnosti kustodiatov v SEM, zasnova in usmerjanje kolektivnega premisleka o postavitvi stalnih razstav, programska vizija, ki poleg stalnih razstav samostojno pripravlja odmevne ve\u010dje ali manj\u0161e tematske razstave, skrbi za izobra\u017eevanje, ponuja program za prosti \u010das, daje prostor sodelovanju razli\u010dnih dru\u017ebenih skupin in posameznikov, izdaja etnolo\u0161ko znanstveno revijo Etnolog, katalo\u0161ke in druge publikacije \u2013 pri tem pa so imeli vedno pred o\u010dmi \u00bbetnolo\u0161ko snov\u00ab. Zelo preprosto: Slovenskega etnografskega muzeja ni mogo\u010de misliti zunaj etnologije.<br \/>\nMed etnologi je vrsta muzealcev, tudi z najvi\u0161jimi akademskimi nazivi, ki so predani in izjemno uspe\u0161ni pri svojem delu. SEM kot osrednjo etnolo\u0161ko ustanovo mora voditi oseba z vrhunskimi kompetencami, ki ima ob potrebnih vodstvenih referencah predvsem tudi strokovne, tj. etnolo\u0161ke in muzeolo\u0161ke, izku\u0161nje, da lahko s kolektivom muzeja, z dozdaj\u0161njim uspe\u0161nim sodelovanjem z drugimi osrednjimi ustanovami in mre\u017eo drugih ustanov in nosilcev dedi\u0161\u010dine \u0161e naprej snuje in razvija program, ki je v prvi vrsti etnolo\u0161ki in kot tak dele\u017een priznanja strokovne javnosti in obiskovalcev, v Sloveniji in mednarodnem prostoru.<br \/>\nV zaupanju vodenja osrednje etnolo\u0161ke ustanove kandidatki gospe Nataliji Polenec, ki sicer ima vodstvene izku\u0161nje v muzeju, nima pa ustrezne, tj. etnolo\u0161ke, izobrazbene in poklicne poti, zato vidimo temeljni spregled in nerazumevanje poslanstva SEM, podcenjevanje etnolo\u0161ke muzeologije, dose\u017eene strokovne ravni in dru\u017ebene vloge in odmevnosti muzeja ter ru\u0161enje stabilnega, programsko in projektno domi\u0161ljenega delovanja SEM. Etnologi ga do\u017eivljamo kot obglavljenje etnologije v SEM z nepredvidljivimi posledicami za etnologe, zaposlene v muzejih, in \u0161ir\u0161e za etnologijo. Navsezadnje pa gre tudi za strokovno diskvalifikacijo protikandidatke, gospe dr. Tanje Ro\u017eenbergar, ki ima neprimerljivo kakovostnej\u0161e reference v etnologiji in muzeologiji.<br \/>\nSkladno z navedenim Vas, spo\u0161tovani gospod minister, prosimo, da ponovno premislite odlo\u010ditev o Va\u0161em izboru in pri tem upo\u0161tevate tudi mnenji, ki Vam ju bosta posredovala Svet SEM in Strokovni svet SEM.<br \/>\nPodpisniki:<br \/>\n\u2022 ZRC SAZU, In\u0161titut za slovensko narodopisje (zanj: predstojnica dr. Ingrid Slavec Gradi\u0161nik)<br \/>\n\u2022 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (zanj: predstojnik izr. prof. dr. Jaka Repi\u010d)<br \/>\n\u2022 ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni in\u0161titut (zanj: predstojnica dr. Mojca Kova\u010di\u010d)<br \/>\n\u2022 Slovensko etnolo\u0161ko dru\u0161tvo (zanj: predsednica Alenka Kro\u0161elj \u010cerneli\u010d)<br \/>\n\u2022 Kula \u2013 slovensko etnolo\u0161ko in antropolo\u0161ko zdru\u017eenje (zanj: predsednik dr. Bla\u017e Baji\u010d)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KULA se je skupaj z drugimi organizacijam odzvala na nesprejemljivo samovoljo in avtoritarnost Ministrstva za kulturo pri name\u0161\u010danju in ume\u0161\u010danju direktoric in direktorjev v nacionalne<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":1197,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[19,18,13,17,16,14,15],"class_list":["post-1196","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","tag-antropologija","tag-etnologija","tag-kula","tag-ministrstvo-za-kulturo","tag-odprto-pismo","tag-sem","tag-slovenski-etnografski-muzej","two-columns"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1196","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1196"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1196\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1204,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1196\/revisions\/1204"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1197"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1196"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1196"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kula.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1196"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}