Antropologija, anarhizem in svet: posvet v spomin Davidu Graeberju – 17. 12. 2020

Antropologija, anarhizem in svet: posvet v spomin Davidu Graeberju – 17. 12. 2020

David Graeber je bil eden zadnjih eruditskih piscev sodobne antropologije. S svojimi lucidnimi analizami, kritikami in primerjavami družbe ter njenih mehanizmov, tako preteklih kot sodobnih, je naslavljal najširše globalno občinstvo.
Kratek posvet v njegov spomin bo osvetlili različne vidike Greaberjevega praktičnega in teoretičnega dela; od anarhistično aktivističnega delovanja in sprotnega etnografskega opisovanja “direktne akcije” do njegovega etnografskega dela na Madagaskarju in niza temeljitih primerjalnih analiz takšnih družbenih pojavov, kot so delo, dolg, birokracija in vrednost.

Program
Uvodni pozdrav Blaža Bajiča, predsednika KULE, slovenskega etnološkega in antropološkega združenja
Sodelujoče_či
Darij Zadnikar: Graeber na cesti – Družbena emancipacijska gibanja in njihovi intelektualci
Tjaša Pureber: O anarhizmu v prvi osebi množine – David Graeber
Matic Primc: Horizontalne prakse. Primer Iniciative mestni zbor – občani aktivni v Samoorganiziranih četrtnih skupnostih
Moderira: Blaž Bajič

Meta Kordiš: Nekaj opomb o Davidu Graeberju
Miha Zadnikar: Etični (protestniški) korektiv ali vloga anarhizma v družbeno-političnem momentu nekoč in danes (intervencija)
Jernej Trebežnik: O vrednostih in vrednotah: Graeberjev prispevek k (antropološkim) razmislekom o vlogi in organizaciji dela v sodobni družbi
Moderira: Blaž Bajič

Miha Novak: Politična ontologija imaginacije in prihodnosti – vpliv del antropologa Davida Graeberja
Rajko Muršič: Med hierarhijami in enakostmi v antropologiji in človeštvu

Diskusija
Moderirata: Meta Kordiš in Blaž Bajič

Povzetki

Darij Zadnikar: Graeber na cesti – Družbena emancipacijska gibanja in njihovi intelektualci
Kulturni in socialni nemiri od šestdesetih let 20. stoletja dalje so spremenili način organiziranja in delovanja protikapitalističnega odpora. Strankarsko organiziranje, njihove hierarhije in delitev dela ter sledenje tekstualnim avtoritetam zamenja težnja po neavtoritarnemu, konsenzualnemu in spontanemu delovanju. To privede do temeljnih konceptualnih, zlasti epistemoloških premikov: družbe se ne dojema kot tvorbe, ki se jo spreminja s prepoznavanjem njenih »mehanizmov«, temveč kot konglomerat narativnih simbolizacij, na katerih pogosto parazitirajo sistemski imperativi. Emancipacija tako neha biti eshatološka naloga in se obrne k projektom rekuperacije skupnosti, ki so sposobne obstati znotraj/zunaj/poleg/navkljub dominaciji. Tu izobraženec ni več partijski uradnik ali ugleden akademik, temveč je del refleksijskih skupin novih družbenih gibanj. Tako je – in to je zgodba Davida Graeberja – po eni strani obsojen, da ga vržejo na cesto, po drugi strani pa, da ga ulica sprejme za svojega.
Darij Zadnikar je po izobrazbi profesor filozofije in psihologije, visokošolski učitelj, ki ga zanima politična filozofija, po restavraciji kapitalizma pa je soudeleženec v različnih skupnostih odpora. Pot ga je vodila od domačih skupin, pa čeprav vrženih čez prag, k tistim, ki se gibljejo prek meja, do robov globalnega imperija: izbrisani, nedokumentirani migranti, staroselci, urbani uporniki, virtualno podzemlje ipd. Nekaj malega je oblikoval tudi lokalno akademsko založniško pokrajino.

Tjaša Pureber: O anarhizmu v prvi osebi množine – David Graeber
Davida Graeberja si bomo zapomnili kot odličnega antropologa. A ne pozabimo, da je izšel iz anarhističnega gibanja, ki mu je ostal zvest do svoje smrti. Številni teksti, ki so bili bolj kot v akademski milje usmerjeni v gibanje, so bili zapisani v prvi osebi množine. Za Graeberja med anarhisti in njim ni bilo razlike. Orisala bom nekaj ključnih bojev, v katerih je sodeloval (antiglobalizacijsko gibanje, Occupy Wall Street, Rojava), in idej, ki jih je v njih delil. Posebej se bom osredotočila na dialog z anarhističnim gibanjem po zatonu Occupya ter razmislek o (direktni) demokraciji.
Tjaša Pureber je diplomirana politologinja (FDV) in doktorska študentka sociologije kulture ter publicistka. Ukvarja se z raziskovanjem družbenih gibanj. Je producentka v kulturi, sodeluje predvsem z različnimi nevladnimi organizacijami na področju uprizoritvene umetnosti.

Matic Primc: Horizontalne prakse: Primer Iniciative mestni zbor – občani, aktivni v Samoorganiziranih četrtnih skupnostih
Refleksija moderatorja Samoorganiziranih četrtnih skupnosti glede odziva občanov na in delovanja v horizontalno organiziranih skupnostih. Razmislek kako takšen način organiziranja vpliva na dojemanja in razmišljanja udeležencev, morebitni dolgoročni učinki, trajnost organizacijske forme in potencial za organsko rast.
Matic Primc je bil prvi med pobudnicami_ki in snovalkami_ci pilotnega projekta Participatorni proračun v Sloveniji. Po njegovem modelu participatorni proračun uporablja že 28 občin v Sloveniji. Prav tako je med pobudnicami_ki in sodelavkami_ci Iniciativa mestni zbor, ki koordinira samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti v Mariboru. Gre za politični prostor občank_ov, ki z aktivnostmi sledijo praktičnimi ciljem izboljšanja fizičnega in demokratičnega življenjskega prostora ljudi ter stremljenja k enakopravnosti v družbi.

Meta Kordiš: Nekaj opomb o Davidu Graeberju
Nenadna smrt Davida Greaberja je mnoge med nami zelo presenetila in globoko užalostila. Osrednji kot marginalni mediji so objavljali novice in nekrologe posameznic_kov, prijateljic_ev, sobork_cev. Objave bodo iztočnica zelo kratkega razmisleka, kdo je bil David, ki so se ga spominjali in smo ga skoraj poznali.
Meta Kordiš, umetnostna zgodovinarka, doktorica etnologije in kulturne antropologije in kustosinja, ki po čudnem spletu okoliščin pri NLB soustvarja muzej bančništva Slovenije.

Nikolai Jeffs: Nadaljnje, a vendarle še vedno zgolj provizorične teze o (novih) anarhistih, anarhistkah in anarhizmih
Leta 2002 je David Graeber objavil članek “The New Anarchists” v reviji New Left Review. Že sama objava v tej radikalno levi reviji, ki pa se dotlej sicer ni pretirano posvečala anarhizmu, priča o pomenu anarhizma za razumevanje alterglobalističnega gibanja, ki ga ni bilo več mogoče ignorirati. Teža članka je razvidna še v tem, da je bil dodatno kanoniziran oziroma, in natančneje, antologiziran, in sicer v knjigi Antologiji anarhizma 3, ki jo je uredil Žiga Vodovnik (2011), in v tretji knjigi iz serije dokumentarne zgodovine anarhizma The New Anarchism (1974–2012), ki jo je uredil Robert Graham (2013). Pričujoči prispevek bo nadgradil uvide, ki jih je Graeber podal v članku, saj ta predstavlja odlično izhodišče v njegovo misel in dinamiko sodobnega anarhizma, in podal nekatere dodatne opazke, ki so lahko relevantne za razumevanje anarhizmov v aktivističnih, akademskih in drugih okoljih. (Žal je na posvetu predstavitev odpadla!)
Nikolai Jeffs je bralec knjig in pisec esejev, ki živi v Ljubljani. Trenutno je redno zaposlen na Fakulteti za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper – Capodistria.

Miha Zadnikar: Etični (protestniški) korektiv ali Vloga anarhizma v družbeno-političnem momentu nekoč in danes (intervencija)
Graeberjev teoretski napor, anarhistične in sorodne kritične prispevke uporabimo kot pogled na trenutno oziroma nekajmesečno stanje v lokalnem protestnem gibanju. Zrcalo bo postavljeno tudi tukajšnjim sredinskim občilom in tkim. javnosti, pri čemer bomo skušali pokazati, kako se je v zadnjih desetletjih njihov pogled na zunajstrankarsko in nehierarhično organizirano levico spremenil; če se sploh je … Navsezadnje bo treba pobrskati tudi po nedavni zgodovini in pogledati, kakšen etični imperativ terja pri našem družbeno-političnem delu čas po uveljavitvi in udejanjenju Greaberjevih prispevkov. Pri slednjem nas zanima predvsem razloček pri ravnanju v post-socialističnem okolju in v “starih, trdnih demokracijah”.
Miha Zadnikar je po osnovni izobrazbi etnolog in sociolog kulture, deluje pa kot kulturni in družbeno-politični aktivist, koncertni organizator oziroma promotor, radijski človek, (glasbeni) publicist, kolumnist in predavatelj.

Jernej Trebežnik: O vrednostih in vrednotah: Graeberjev prispevek k (antropološkim) razmislekom o vlogi in organizaciji dela v sodobni družbi
Graeberjevo teorijo o nesmiselnih službah lahko razumemo kot eno izmed nedavnih prelomnic, ki so antropologijo dela v večji meri preusmerile v samo središče sodobnega kapitalizma, torej k preučevanju dolgočasnih pisarniških služb, kjer se kažejo nove, manj očitne oblike izkoriščanja in potujitve, delo pa je pogosto samo sebi namen. Kljub temu, da delo danes torej pogosto ne ustvarja več nobene vrednosti, pa načeloma povsod ostaja temeljna družbena vrednota, kar nam tudi ob branju nekaterih Graeberjevih zgodnejših del nalaga predvsem razmislek o načinih utrjevanja in potencialnega spreminjanja sistema vrednot. Prav skozi ta zorni kot je morda najbolj smiselno in plodno dojemati Graeberjev prispevek k preučevanju dela in ga upoštevati tudi v kontekstu različnih drugih sodobnih avtorjev, ki se na tak ali drugačen način poigravajo z idejo o “koncu dela”, ali pa vsaj z njegovo temeljno reorganizacijo.
Jernej Trebežnik je doktorski študent kulturne antropologije na Filozofski fakulteti UL. V svoji doktorski disertaciji raziskuje vlogo dela pri gradnji identitet v sodobni družbi, k čemur pristopa predvsem skozi vidik »nestandardnih« oblik zaposlitev, prekarnosti in različnih vrst brezposelnosti. V letih 2018 in 2019 je bil redno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, že daljše obdobje pa deluje tudi kot publicist in kritik na področju kulture.

Miha Novak: Politična ontologija imaginacije in prihodnosti – vpliv del antropologa Davida Graeberja
David Graber je pomembno analiziral vlogo dolga pri nastanku države. Postavil je kritiko birokraciji in na kakšen način vsiljuje ureditev svetovnega sistema. Težavi profitne mere in ponovne definicije denarja. Eni temi je posvečal veliko pozornosti, to je nasilje. Ugotavljal je, kako strukture nasilja prevladajo naš vsakdanjik. Nadvse pa je David Graeberja zanimalo, kako bi ljudje lahko živeli v demokratični, ekonomsko pošteni in svobodni družbi. S svojo udeležbo na terenu je ugotavljal, da je glavno vodilo gibanj ravno v potencialu človeške ustvarjalnosti, čemur je pravil politična ontologija imaginacije.
Miha Novak, dipl. etn. in kult. antrop. (UN). V letih 2010–2012 je raziskoval gibanja v Sloveniji, BOJ Za – Occupy Ljubljana in Zasedbo Filozofske fakultete. Preizkušal je metode raziskovanja z angažirano etnografijo. Eden od pobudnikov in ustanoviteljev študentskega društva Iskra. Na Radiu Študent je publiciral in soustvarjal oddaje na temo univerze, znanosti in študentskih gibanj. Področja zanimanja so deinstitucionalizacija, odklonskost družbe, skupnostne sankcije in nasilje v družini.

Rajko Muršič: Med hierarhijami in enakostmi v antropologiji in človeštvu
Zadnje veliko delo, ki ga je izdal David Graeber, je skupna monografija z njegovim mentorjem Marshallom Sahlinsom O kraljih. Temeljna teza, ki jo je Graeber zagovarjal v zadnjem obdobju, tudi v nekaj člankih, ki jih je objavil z arheologom Davidom Wengrowom, je na prvi pogled v nasprotju z njegovim siceršnjim anarhističnim delovanjem in mišljenjem. Trdil je namreč, da empirični podatki, tako etnografski kot arheološki, ne potrjujejo predstave o tem, da naj bi bili ljudje v prazgodovini enaki in da to še manj velja za zgodovinska obdobja, vse do danes, ampak je mogoče v vseh človeških družbah najti različne oblike hierarhij. Med glavne operatorje hierarhičnih razmerij je že pred temi deli povsem jasno umestil dolg in pokazal, da univerzalne ekvivalence v menjavah nikoli ni bilo in je ne bo.
V svojem prispevku bom predstavil nekaj osrednjih argumentov in pogledov Graeberja in Sahlinsa na kraljevanje kot posebno obliko vzpostavitve popolne družbene razlike skozi načelo suverenosti in na predstave o prazgodovini človeštva skozi arheološke dokaze o vzpostavljanju hierarhij med ljudmi, ki jih je razvijal v sodelovanju z Wengrowom.
Na koncu bom predstavil tudi nasprotne argumente skupine radikalnih antropologov in antropologinj, predvsem Chrisa Knighta in Camille Power, in skušal na novo premisliti sočasnost hierarhij in egalitarnosti v delovanju samoniklih glasbenih prizorišč.
Rajko Muršič je profesor etnologije in kulturne antropologije, ki skuša razumeti družbo skozi glasbo in z glasbo povezane prakse, predvsem v tistih primerih, ko to delovanje razkriva same temelje človeškega in družbenega. Je glavni avtor sodelovalne monografije Na trdna tla (2012) in pisec poljudnega Glasbenega pojmovnika (2017).

Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke (angl. cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
Preberi splošne pogoje uporabe spletne strani.