Category: Delavnice, seminarji, poletne šole

Zatiranje staroselskih ljudstev sveta: tokrat o Mapučih v Argentini, Torek, 12. 12. 2017 ob 18.30

Zatiranje staroselskih ljudstev sveta: tokrat o Mapučih v Argentini

 

Torek, 12. 12. 2017 ob 18.30

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Zavetiška 5, Ljubljana, Predavalnica 3

 

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL in Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula prirejata pogovor o državnem nasilju nad staroselskim ljudstvom Mapuči v Argentini. V letošnjem letu so umorili dva pomembna aktivista, nazadnje 22-letnega staroselca Rafaela Nahuela. Ta primer nasilja nad staroselci pa ni osamljena izjema, temveč vse bolj postaja sistemska praksa globalnega kapitalizma.

Brazilske oblasti so na primer sprejele odločitev o koncesiji za rudarjenje na večjem delu staroselskih ozemelj. Na Zahodni Papui in drugod v Indoneziji uničujejo pragozd za proizvodnjo palmovega olja. A to je le nekaj primerov. Videti je, da se kljub mednarodnim zavezam in domačim ustavnim jamstvom za preživetje staroselskih manjšin dogaja intenzivna apropriacija njihove zemlje in virov.

O različnih oblikah nasilja nad staroselci se bomo pogovarjali z argentinskim antropologom Juanom Estebanom de Jagrom in antropologinjo ter doktorsko kandidatko Nadio Molek, z novinarjem Simonom Teccojem ter z Jako Repičem in Uršulo Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Na prireditvi si bomo ogledali tudi video, ki ga bosta pripravila Nadia Molek in Sebastian Valverde. Pogovor bo potekal deloma v slovenskem, deloma v angleškem jeziku in ga bo vodil Rajko Muršič.

Proti žici: antropološki premislek meja

Spoštovane članice/i,

po poletnem predahu, vas vabimo k ogledu posnetkov znanstvenega posveta, ki je v sodelovanju z Razvojno informacijskim centrom Bela krajina potekal 26. februarja v CŠOD Radenci v Starem trgu ob Kolpi. Antropološko mišljenje meja, rezalne žice, migracij in državljanstva se ob skorajšnji obletnici začetka balkanske poti pri nas zdi pomembno spet obuditi, še posebej ob upoštevanju vse večje militarizacije Slovenije in dejstva, da rezalna žica v obmejnem območju ostaja.

Prijeten ogled prispevkov vam želi ekipa društva Kula.

Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke (angl. cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.